Dolgo pričakovani zakon o Skoku pripravljen. Kaj piše v predlogu in kaj bi se zgodilo s KPK?

Med vladnimi gradivi je objavljen predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje.

Gre za zakon o t. i. Skoku, ki so ga Demokrati Anžeta Logarja postavili kot pogoj za sodelovanje v novi vladi Janeza Janše, sprva so tudi napovedovali, da bo predlog pripravljen še pred podpisom koalicijske pogodbe oziroma oblikovanjem vlade.

Po informacijah N1 naj bi ga vlada na seji prvič obravnavala jutri, pravosodni minister iz vrst Demokratov Mihael Zupančič pa naj bi ga v teh dneh nekaterim že predstavljal, med drugim tudi koalicijskim poslancem.

Kot piše v povzetku predloga, ki ima sicer 63 strani, zakon "vzpostavlja povezano specializirano obravnavo najzahtevnejših zadev korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma ter drugih podobnih kaznivih dejanj".

Navedeno je, da predlog zakonsko povezuje pristojnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in Specializiranega državnega tožilstva (SDT), "ki se preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter se kadrovsko in analitično krepi v okviru državnotožilske organizacije".

Namesto štirih obstoječih specializiranih oddelkov bi bilo s tem zakonom ustanovljeno Specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. "Predlog prilagaja kazensko procesna pravila, ureja poročanje in spremljanje učinkov ter prehod kadrov, zadev, dokumentacije, opreme in sredstev," še piše v predlogu zakona, ki bi se začel uporabljati 1. januarja 2027.

Nova ureditev bi v obdobju 2026-2029 prinesla 13,81 milijona evrov dodatnih stroškov za proračun, ocenjujejo predlagatelji.

Nove pristojnosti in obveznosti NPU

NPU, ki ga po odstopu Darka Muženiča kot v. d. direktorja vodi Borut Franc, bi po tem predlogu vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Skok. Prav tako bi moral preiskavo začeti, če bi tako pisno zahteval vodja Skoka. Bi pa NPU še vedno preiskoval tudi druge zahtevne zadeve, kot jih določa Zakon o organiziranosti in delu v policiji.

Cilj predlagatelja je zagotoviti, da so zadeve v pristojnosti Skoka že od faze policijske preiskave obravnavane v specializirani institucionalni verigi. S tem želijo doseči večjo predvidljivost pristojnosti in zmanjšati možnost, "da bi bila izbira policijske ali sodne organizacijske enote odvisna predvsem od notranjih aktov oziroma posamičnih organizacijskih odločitev".

SDT postaja StKOK, število tožilcev bi povečali

Po preoblikovanju bi SDT postal Skok (v predlogu naveden kot StKOK), ki bi dobil nov katalog kaznivih dejanj, pa tudi drugačne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Vodja Skoka bi imel dva namestnika, najmanjše število imenovanih državnih tožilcev pa bi se povečalo z 10 na 25. "Predlog ureja tudi intenzivnejše sodelovanje z državnimi organi, ki razpolagajo s podatki in strokovnim znanjem, pomembnim za finančne in druge zahtevne preiskave," še piše v vladnem gradivu.

Spremenil bi se tudi Zakon o kazenskem postopku. Po tem predlogu bi se za zadeve iz pristojnosti StKOK uporabljala procesna pravila, ki veljajo za postopke Evropskega javnega tožilstva. "Rešitev pomeni okrepljeno aktivno vlogo državnega tožilca pri preiskovanju, ohranitev sodne odreditve oziroma izvedbe posegov, za katere je potrebna sodna odločba, ter spremenjeno vlogo preiskovalnega sodnika," so zapisali predlagatelji.

Namesto štirih oddelkov eno novo sodišče

Novo specializirano sodišče bo, kot omenjeno, nadomestilo dosedanje štiri specializirane oddelke na nekaterih sodiščih. Imelo bi položaj okrožnega sodišča, sedež bi bil v Ljubljani, krajevno pristojnost bi imelo za območje celotne Slovenije, pritožbeno pristojnost za odločbe specializiranega sodišča pa bi imelo izključno Višje sodišče v Mariboru.

"Pristojnost sodišča bo praviloma vezana na to, da predkazenski postopek vodi oziroma usmerja, zahtevo za preiskavo ali obtožni akt pa vloži StKOK," je navedeno v predlogu.

Samostojna KPK ostaja?

Čeprav je v koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, navedeno, da bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) integrirana v Skok, pa tega v predlogu ni. KPK je omenjena le v delu, kjer so zapisani cilji zakona v zvezi s povezovanjem pristojnosti NPU, Skoka in novega specializiranega sodišča.

"S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev, inšpekcijskih organov… s StKOK za potrebe izvajanje njegovih pristojnosti kot tudi možnost, da vodja StKOK o nesodelovanju obvesti predstojnika organa, ki sprejme potrebne ukrepe," je zapisano v predlogu.

KPK bi torej po tem predlogu ostala samostojen organ, bi pa morala v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno tožilsko enoto.